Časi, ko je bil mobitel luksuzni izdelek, so minili. Večina nas ima mobilni telefon ali pametni telefon ali celo dva ali tri. Proizvajalci mobilnih telefonov pa ne proizvajajo le vedno bolj naprednih modelov pametnih telefonov, temveč tudi telefone, namenjene določenim vrstam potrošnikov.
Ali otrok, ki obiskuje vrtec ali osnovno šolo, potrebuje telefon? Očitno bodo starši v mnogih situacijah mirnejši, če bo mogoče poklicati in slišati, da je z otrokom vse v redu. Takšnim otrokom so namenjeni telefoni v obliki igrač z nastavljivimi gumbi in možnostjo starševskega nadzora nad napravo in kartico SIM.
Telefoni za najmanjše uporabnike so v živobarvnih etuijih, ki spominjajo na otroške igrače. Ponavadi imajo minimalno število gumbov (dvigni in spusti slušalko, nastavljiv za klic določenih številk gumbov). Otroški mobilni telefon lahko zavrne klice in sporočila SMS s tujih številk, starši lahko tudi nadzorujejo trajanje otrokovih klicev, izvajajo avdio nadzor, blokirajo njegovo delo v zahtevanem časovnem obdobju s kartico SIM nekoga drugega. Tako lahko rečemo, da je telefon namenjen komunikaciji med starši in njihovim otrokom, ko je v vrtcu, šoli, zdoma ali z varuško. Pomanjkljivosti telefona za najmanjše so majhna izbira modelov, zapleteno programiranje telefona, če model nima zaslona, pa tudi predrage.
Alternativa posebnemu otroškemu mobilnemu telefonu je najcenejši model običajnega mobilnega telefona. Seveda bo otroku bolj zanimivo uporabljati tak telefon, ker družabni krog ne bo tako omejen, možnost poslušanja glasbe, fotografiranja in igranja iger pa je na voljo v najbolj poceni mobilnih telefonih, zato poceni običajni telefon je bolj primeren za študenta in ne telefon v obliki igrač. A večina otrokom ne priporoča dragih mobilnih telefonov ali pametnih telefonov, ker je tveganje za zdravje in življenje otroka preveliko, če se komu to laska.
