Pred izbiro tabličnega računalnika se morate odločiti, čemu služi. Če ga uporabljate zgolj kot bralnik in za ogled filmov v HD kakovosti iz Megogo, YouTube, RuTube, potem iz lastnih izkušenj ugotavljam, da je tablica s 353 MB RAM-a in 10-palčnim zaslonom za to povsem primerna. Če je za internet potreben tablični računalnik, potem za hiter prikaz spletnih strani potrebujete vsaj 1 GB RAM-a in 2 jedri.
Navodila
Korak 1
Ko se odločite, da potrebujete hiter internet, morate določiti velikost pomnilnika z naključnim dostopom (RAM) in število jeder. Če želite to narediti, morate preizkusiti tablični računalnik: naložite program AnTuTu Benchmark iz PlayMarketa (prek običajnega namiznega računalnika) na bliskovni pogon USB in prosite svetovalca, da program namesti na tablični računalnik. Kot rezultat testa (zavihek Info) je razvidno, da je jedro samo eno, RAM (RAM) pa le 353 MB, čeprav mi je svetovalec in značilnosti v internetu zagotovil, da ima moj tablični računalnik 512 MB RAM-a.
To se je zgodilo, ker ima proizvajalec pravico spremeniti konfiguracijo po lastni presoji, kar ni nikjer navedeno v nastavitvah in na polju.
Kot lahko vidite, se na splošno uporablja 150 MB. To je zelo majhno. To se je zgodilo, ker se za delovanje grafične kartice, ki je očitno vgrajena v procesor in uporablja njegov pomnilnik, porabi 203 MB.
2. korak
Zdaj morate preizkusiti količino notranjega pomnilnika (po možnosti od 16 GB). Na primeru mojega tabličnega računalnika lahko vidite, da je dejansko notranji pomnilnik tabličnega računalnika, prijavljen kot 8 GB, dejansko razdeljen na:
a) sistemski pomnilnik je 0,98 GB, od tega je na voljo 0,29 GB (ostalo zaseda sistem);
b) vgrajena in znaša 5,38 GB, na voljo -1,53 GB.
Ulov je v tem, da obstajajo zelo zapletene aplikacije, ki trmasto ne želijo namestiti v vgrajeni pomnilnik (na primer zemljevidi Google Yandex) in želijo uporabiti že tako pičle (0,29 GB) sistemske pomnilniške vire.
Pride čas, ko ti programi "požrejo" ves sistemski pomnilnik, sistem pa je prisoten (tablični računalnik se spontano znova zažene in odstrani vse nameščene programe).
3. korak
Dostopnost GPS lahko preverite v razdelku »Nastavitve - Moja lokacija«. Če obstaja GPS-navigator, lahko vidite možnost "Določi lokacijo po satelitih GPS".
Kasneje sta mi dve aplikaciji pomagali določiti lokacijo: GPS-fix in sovjetski vojaški zemljevidi. GPS-navigator je deloval s sateliti (brez interneta in kartice SIM) samo na ulici, morali smo počakati 15 minut, ne da bi se premaknili. To pa zato, ker ni bilo dodatnih senzorjev, katerih prisotnost je mogoče ugotoviti tudi s pomočjo programa, kot je AnTuTu Benchmark
