Tridimenzionalne tehnologije nikogar niso pustile ravnodušnega, danes si vse več ljudi želi kupiti 3D televizor in tridimenzionalna očala za dom. Proizvajalci tehniko pogosto dopolnjujejo z očali, le redko pa so kakovostni. Bolje je, da dodatno kupite kakovostno dodatno opremo.
Navodila
Korak 1
Kljub temu, da je danes izdelanih veliko 3D očal, jih lahko vse razdelimo v dve veliki skupini: pasivna in aktivna očala.
Pasivna 3D očala delimo v dve podskupini: polarizirana in anaglifna očala. Tridimenzionalna očala Anaglyph so najpreprostejša, gre za iste barvne filme v kartonskih okvirjih, ki jih lahko vidimo v nekaterih kinodvoranah, na policah trgovin. Barva filma za levo in desno stran je vaša, običajna očala uporabljajo rdečo in zeleno folijo. Vsaka barva pri oddajanju signala zajame samo svoj spekter; posledično se dobi tridimenzionalna slika, čeprav z nekoliko popačenimi odtenki.
Očala Anaglyph z rumenimi in modrimi lečami pomagajo preprečiti izkrivljanje barv. Ena od podvrst očal anaglif se uporablja za gledanje filmov Dolby 3D Digital Cinema. Polarizacijska očala zaradi optičnih lastnosti uporabljenih leč tvorijo sliko za vsako oko posebej. Toda takšna očala zahtevajo povečanje svetlosti zaslona, sicer bo slika dolgočasna.
2. korak
Aktivna 3D očala z zaklopom se od pasivnih očala razlikujejo po tem, da tridimenzionalna slika nastane z izmeničnim zapiranjem oči s posebnimi polkni iz tekočih kristalov. Televizor ali projektor reproducirata sliko sinhronizirano z očali, za pravilno delovanje takih očal pa je potreben poseben senzor za prenos signala.
Aktivna 3D očala so sicer precej draga, vendar omogočajo, da dobite najkakovostnejšo sliko. Od minusov velja omeniti na primer trženjsko potezo nekaterih proizvajalcev. Izdelujejo očala, ki so združljiva samo z nekaterimi modeli televizorjev. Poleg kakovosti slike je treba oceniti, na kakšni razdalji bodo gledalci sedeli med gledanjem. Pasivna očala omogočajo ogled 3D filmov na razdalji do 6 metrov, aktivne naprave pa do 15 metrov. Aktivna 3D očala so primerna za kinodvorane in konferenčne sobe, kjer se slika predvaja s projektorja, pasivna očala pa so priporočljiva za gledanje filmov doma.
3. korak
Pred nakupom očal si oglejte parametre televizorja: očala se morajo ujemati z njimi. Če za TV ni navodil, se samo spomnite, kakšna očala ste dobili s televizorjem. Če so bila to preprosta tanka očala, so polarizacijska očala za vas povsem primerna, če pa so bila očala plastična, tehtna z indikatorji, potem so vaša očala s polknami.
Očala z aktivnimi zaklopi imajo baterijo, ki se nahaja na premcu v bližini leče, kakovost sinhronizacije s sliko je v veliki meri odvisna od kakovosti njenega dela, zato izberite očala, ki imajo najvišji indikator kapacitete baterije. Baterijo napolnite s kabli mini ali micro-USB, preverite njihovo popolnost in preverite tudi možnost polnjenja iz računalnika - to je priročno. Še bolj priročno je, če bo imel model po vaši izbiri možnost brezžičnega polnjenja s posebno preprogo.
4. korak
Bodite pozorni na prepustnost leče - to je pokazatelj njene občutljivosti. Torej, če je oznaka 30%, bo slika v očalih za 70% temnejša od prave.
5. korak
Če so v družini otroci, jim očala kupite ločeno, na njih mora biti oznaka "Za otroke". Takšna očala so veliko lažja od odraslih, manjša so in imajo praviloma bolj občutljive leče.
6. korak
Vsekakor se pogovorite s svetovalcem in mu sporočite, s katere razdalje nameravate gledati televizijo. Vsa tridimenzionalna očala imajo obseg, vendar je ta indikator naveden na samem koncu navodil, zato je bolje razjasniti. Za kino in konferenčne sobe bo potreben drugačen model kot doma. Trenutno je največji domet očal 15 metrov.
